Total Pageviews

Thursday, July 12, 2012







KAKO SEM SI OZDRAVIL KRONIČNO VNETJE KOSTNEGA MOZGA - OSTEOMIELITIS
V letu 1973 so me med operacijo desne stegnenice, po hudi prometni nesreči, v bolnici okužili z bakterijo zlati stafilokok (Staphilococcus aureus) oziroma zloglasno M.R.S.A, ki je menda udomačena po vseh bolnicah.
<><><><><><><><><><><><> </><><><><><><><><><><><><</>
M.R.S.A (Metil Resistent Staphilococchus Aureus)















































 Posledica tega je bilo kronično vnetje kostnega mozga - osteomielitis. Po medicinski doktrini so me med 14 mesečnim bivanjem v bolnici, pričeli zdraviti z najrazličnejšimi antibiotiki, tudi nekaterimi zelo agresivnimi. Naj samo omenim, da je med njimi bil tudi danes zloglasni Chloramphenicol - poznan iz mlečne afere.
Ugotavljam, da je bilo to zdravljenje neuspešno, pustilo mi je pa kot stranski učinek hudo povečanje želodčne kisline ter kronično vnetje kože – neodermitis,  zaradi uničenja koristnih bakterij v črevesju kar je imelo za posledico veliko razširitev glivice kandide katere izločki, med drugim povzročajo tudi omenjeno vnetje. Ker se mi je v vseh osmih letih, kjub stalnemu zdravljenju z številnimi antibiotiki, ob hudih bolečinah, osteomielitis neprestano ponavljal, sem odločil za samopomoč,  kot so mi to razložili prijatelji zdravniki. Seveda jim tega nisem v naprej povedal.
Moj stric, ki je bil znan čebelar v Slovenskem primorju, mi je že leta 1976 svetoval, naj poskusim pri hudem vnetju glasilk, ko je bila medicinska prognoza »kronično vnetje z trajno hripavim glasom«, s propolisom – čebeljo zadelavino, oziroma raznimi smolami, ki jih čebele nabirajo za dezinfekcijo svojih panjev in vsebujejo veliko število naravnih antibiotikov. Povedati moram, da se ukvarjam ljubiteljsko tudi z glasbo in petjem zato me je taka prognoza hudo prizadela. Med obiskom pri stricu sem si nekaj tednov s kapalko vbrizgaval propolis v območje glasilk. Raje ne govorim o tem kako je bilo to početje mučno, vendar mi je po treh tednih znani strokovnjak za grlo dal vse priznanje za hrabrost, saj so glasilke bile spet zdrave.
Propolis ali zadelavina je smolast čebelji proizvod, ki so mu že v antiki namenjali posebno pozornost. Beseda propolis je grškega izvora in pomeni pred mestom oziroma obrambo mesta. Čebele ga uporabljajo za premaz notranjih sten panja, za zadelovanje notranjih razpok in špranj, za popravilo satja, zato ga imenujemo tudi zadelavina.   Vir: Wikipedia

Ugotovil sem torej da si moram pomagati sam (potem mi bo pa še Bog pomagal) tudi v primeru osteomielitisa, saj ga medicini ni uspelo ustaviti niti z operativnimi posegi. Najprej sem si v Ravenski Študijski knjižnici v Medicinski enciklopediji prebral vse o tej bolezni. Bil sem zgrožen, ko sem videl fotografije od osteomielitisa uničenih kosti, ki so ji slikali ob obdukcijah. Znano je tudi, da so nekateri vse življenje imeli tako imenovane"odprte noge" iz katerih je iztekal gnojni izcedek.
Povedati moram še , da sem v osmih letih porabil vsak mesec po dve vreči sterilnih gaz in drugega obvezilnega materiala, saj sem moral te gaze menjati tudi po večkrat na dan.
Vsa ta leta sem moral nositi na morju kopalke do kolen, da se te gaze niso videle. Najhuje pa so bile močne bolečine, ko so se rane zapirale in spet ponovno odpirale. Odločil sem se, da uporabim propolis, tako, da ga vbrizgam v odprto fistulo(cevko) iz katere je iztekal gnoj in drobci odmrlih koščkov kosti.
Bilo je v aprilu 1981 leta, ko sem si nekega večera s plastično injekcijsk obrizgalko vbrizgal okoli tri kubične centimetre propolisa. Reakcija telesa je bila burna. Ne bom vsega opisoval. Dejstvo je, da je po nekaj urah izteklo iz omenjene fistule skupaj z propolisom, precej sekreta (gnoja, sokrvice in koščkov odmrlih kosti) kot se temu reče. Naslednji dan se je rana zaprla in se še do danes, po več kot enaintridesetih letih ni odprla.
Moj sošolec kirurg mi je ob tem dejal, da sem lahko vesel, da sem se tako odločil, saj medicina na tak način ne sme zdraviti. Pri tem je še dejal: »Mi smo te zapacali, no pa si se sam pozdravil« Tudi kasneje, ko sem to pripovedoval drugim zdravnikom so mi (ne vsi) dali priznanje za korajžo.
Zame je tako postal propolis nepogrešljiv pripomoček pri oskrbi raznih ranic, saj skoraj nima stranskih učinkov. Poudaril, bi še , da sem sem z njim uspešno pomagal tudi drugim ljudem.

Rajko Stropnik



No comments:

Post a Comment