»ČUDEŽ« ZELENIH SOKOV

V zadnjih  letih sem se pričel intenzivno zanimati za sadne in zelenjavne sokove, ki jih tudi redno uživam. Poseben vtis name sta naredila Dr .Norman W. Walker, zdravnik in doktor znanosti, ki si je po skoraj štiridesetih letih hude bolezni, to pozdravil s svežimi sadnimi in zelenjavnimi sokov ter doživel okoli 100 let . Vse do smrti se je vozil s kolesom . O tem je, od  leta 1936 dalje napisal več knjig, posebej pa je znana knjiga  s prevedenim naslovom,  SVEŽI  ZELENJAVNI IN SADNI SOKOVI, ki so jo od takrat dalje v Ameriki  izdajali vsako leto. Prevedena je v številne jezike in tudi v slovenskem jeziku je bila  kar petkrat  ponatisnjena, nazadnje pri reviji AURA leta 2008. Ta njegova knjiga je pravo znanstveno delo, napisano v  jeziku , razumljivem za vsakogar.

Druga knjiga, ki me je še posebej navdušila, je  knjiga v Ameriki živeče Viktorije Butenko, po rodu Rusinje, ki se je s svojo družino preselila tja leta 1989 po uvedbi perestrojke. Vsi člani družine so imeli zdravstvene težave, ki so si jih ozdravili do neke mere s presno hrano in kasneje, ko je Viktorija odkrila zelene kašaste sokove, pa  v celoti. Člani njene družine sedaj predavajo po svetu o tem zdravem načinu življenja, ki dokazano ozdravi skoraj vse, tudi najtežje bolezni. Pri založbi AURA so izšle tri Viktorijine knjigein sicer DRUŽINA PRESNOJEDCEV,  ZELENO ZA ŽIVLJENJE in DVANAJST KORAKOV DO PRESNE HRANE. Vsem, ki znate angleško, priporočam, da obiščete njihovo spletno stran z naslovom : www.rawfamily.com  in se seznanite s to enkratno in vzorno družino ter njenim načinom življenja.

Ko sem prebral te knjige, sem se odločil nabaviti posebne strojčke za izdelavo teh sokov, ki so vsi ameriškega porekla. Enega za izdelavo čistih sokov sem nabavil že leta 2008. Gre za sokovnik Omega 8005, ki se vrti zelo počasi s hitrostjo 80 obratov v minuti in s katerim je mogoče narediti sok iz sadja, zelenjave  in še posebej iz zelenja. Z njegovo pomočjo smo v naši družini pripravljali najprej sokove iz korenčka, rdeče pese, pomaranč, grenivk in jabolk.  Na ta način sem pomagal zetu, ki je v lanskem letu doživel hudo prometno nesrečo, da je hitreje okreval. Kasneje smo pričeli delati sokove iz vrtnega zelenja, v skladu z navodili iz omenjenih knjig. Drugi strojček, ki ga uporablja Viktorija, je posebno hiter in skoraj neuničljiv mešalnik VITAMIX PREP-3, ki se vrti s hitrostjo do 37.000 obratov v minuti in naredi iz vsega užitnega manj kot v  minuti gost kašast sok. Tudi ta mešalec oziroma blender  je po poreklu ameriški.

Prebral sem še prebral še dve knjigi ,  o užitnih divjih rastlinah DIVJA HRANA  in DIVJA HRANA 2, ki ju je napisal slovenski publicist Dario Cortese in sta bili tako brani, da  sta  bili že ponatisnjeni. V vseh teh knjigah sem spoznal neznansko moč zelenih sokov, še posebej tistih, ki so narejeni iz divjih užitnih rastlin, saj po zdravilnih in prehranskih vrednostih kar 300 do 500 odstotkov presegajo vrednosti večine gojenih rastlin. Te rastline večinoma obravnavamo kot » plevele« in jim na tak način delamo veliko krivico, saj so znanstveniki  nesporno dokazali njihovo veliko hranilno in zdravilno moč. Divje živali, ki se v naravi prehranjujejo s temi rastlinami, nikoli ne zbolevajo za takimi boleznimi kot  degenerirani  človeški rod in se tudi vidno ne starajo kot je to značilno za človeka.

Več o tem lahko preberete tudi v mojem članku: ŽIVA HRANA ALI ZAKAJ SEM POSTAL PRESNOJEDEC

Ko sem torej kar nekajkrat prebral omenjene knjige, sem se odločil pomagati tistim, ki to želijo.

NAJBOLJ DRASTIČNA OZDRAVITEV JE BILA OZDRAVITEV MOJEGA OČIMA, KI JO OPISUJEM KOT DOKAZ , DA JE VSE  KAR SEM PREBRAL TUDI RESNIČNO.

Moj očim, ki je bil takrat  star 76  let, je že več let bolehal na pljučih, pešalo mu je srce, imel pa je tudi izjemno visoko telesno težo, okoli 130 kg, visok krvni pritisk in hude težave s hojo. Rad je tudi užival alkoholne pijače, saj je po rodu doma z iz okolice Ptuja, kjer je to zelo običajno. V decembru  2008 se mu je zdravstveno stanje hudo poslabšalo. Kašljal je tako hudo, da ni spal po cele noči. Noge je imel tako zatečene, da se je komaj premikal. Zdravniki so ugotovili, da ima poleg drugega še neozdravljivo bolezen »elefantiazo« ali slonovske noge, zaradi popuščanja srčne funkcije. Dobival je veliko zdravil, ki so mu samo še dodatno obremenjevala notranje organe, učinka pa skoraj ni bilo nobenega. Na noč je izločil iz telesa  preko sečil tudi po deset in več litrov vode, stanje pa se mu je samo še poslabševalo.  Tako je bil v decembru 2008 prepeljan  v  bolnišnico. Stanje se mu je za silo popravilo, tako, da je bil začasno odpuščen domov. Kaj kmalu se mu je stanje ponovno tako poslabšalo, da je skoraj umrl. Spet je bil interventno prepeljan v bolnišnico. Tam je ostal skoraj dva meseca, stanje pa se mu je že tako poslabšalo, da nam je dala njegova oddelčna zdravnica vedeti, da več ne bo živel dolgo. Vsi, ki smo ga hodili obiskovat, smo bili zgroženi, prestrašeni in tudi žalostni ob pogledu nanj. Iz resnično slonovim nogam podobnih nog, oteklih in temno modrih, je pod koleni iztekala voda, tako, da je imel podložene brisače, ki so bile vse mokre. Zdravnica je pojasnila, da to ni ozdravljivo in da mu pač dajejo kar še morejo, da ne trpi preveč. Po cele noči  in dneve je sedel na robu postelje, ker ni mogel zaspati in ne ležati. Ob pogledu nanj so nam prihajale solze v oči. Izgubil je še zadnjo voljo do življenja. V njegovo sobi so bili  večinoma sami težki bolniki, nekateri so v tem času umrli, tako, da so njegovi ostali sorodniki, ki so prihajali na obisk, trdno verjeli , da ga ne bodo več videli živega. Ko sem zdravnici predlagal, da bi ga dali še v bolnišnico za pljučne bolezni v Topolšico, kjer so ga že zdravili pred leti, mi je dejala, da mu niti to ne bi več kaj dosti pomagalo. Kljub temu so ga dali na oddelek intenzivne nege, kjer so mu deloma izčrpali  vodo iz pljuč. Bil je tako nemočen, da so mu dajali plenice in tudi za urin je imel poseben kateter ( cevko ) napeljano v mehur. Malo se je sicer potem opomogel, tako, da so ga dali nazaj na oddelek. Ker skoraj nič ni jedel je shujšal na okoli 112 kilogramov. Nekako je preživel, zato so ga hoteli odpustiti iz bolnice. Zdravnici sem povedal, da sam zase ne bo mogel več skrbeti in, da mora nujno v dom starejših,  saj je takrat sam stanoval v četrtem nadstropju upokojenskega bloka. S takimi nogami ne bi mogel hoditi tako visoko, saj v bloku niso imeli  dvigala, potreboval pa je,  glede na stanje, štiriindvajseturno zdravstveno nego.

Po odpustu iz bolnišnice so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v Dom starejših občanov na Prevaljah. Osebno sem ga še isti dan odpeljal k njegovi osebni  zdravnici, ki ima svojo ambulanto tudi v tem domu. Predpisala mu je podobna ali celo enaka zdravila, ki jih je prejemal že v bolnišnici. Povedala je, da slonovskih nog  medicina ne zna ozdraviti, ker gre za nepopravljivo deformacijo bezgavk. Socialna delavka v domu mu je prisodila skoraj popolno štiriindvajseturno nego. To je bilo 24. Aprila 2009.

Odločil sem se, da mu bom pomagal ozdraviti s pomočjo svežih zelenjavno - sadnih sokov, za katere sem bil prepričan, da imajo »čudežno« moč, če ravno vem, da ne gre za nikakršne čudeže in, da je to le v skladu  tudi z mojim načelom NARAVA IMA VEDNO PRAV .

  Ob obisku njegovih sorodnikov iz Pomurja sem jim to povedal, obenem sem jim dal poskusiti tak sok. Strinjali so se, da pričnem  s štiridesetdnevno kuro. Na skupnem obisku prvega maja, smo ga prepričali, da bi pil te sokove, saj v začetku temu ni zaupal. In pričelo se je.

Poleg redne hrane v domu, je vsak dan spil po en liter soka, sestavljenega iz približno 4 decilitrov  svežega  zelenjavnega in 6 decilitrov svežega sadnega soka.

Za zelen sok sem uporabljal po navodilih zgoraj omenjenih knjig, sveže zelenje z vrta in tudi divje , samonikle rastline z travnikov in gozdov  v različnih kombinacijah in sicer: špinačo, solato, motovilec, regrat, navadne koprive, mrtve koprive, čemaž, rman, zajčjo deteljico, belo metliko, mnogosemensko metliko, navadno zvezdico, ščir, navadni dežen, navadno regačico,  poprasto dresen, rogovilček, plešec, hrenove liste, liste rdeče pese, zelenje korenčka, rukolo, peteršilj, luštrek, zeleno ozkolistni trpotec, širokolistni trpotec, rožmarin, smrekove mladike, kamilice, travniško meto, citronsko in pomarančno meliso ter še kaj se bi našlo.

Za slajši del soka sem uporabljal: pomaranče, cele biotične limone, grenivke, jabolka, korenček, banane, ananas, breskve in malo medu.

Že po nekaj dneh je očim pričel izgubljati telesno težo in po dveh  tednih se mi je pohvalil, da ima samo še sto kilogramov. Začel se je tudi sam oblačit , hoditi na stranišče in na sploh skrbeti za osebno higieno. Poprej je imel hude težave z odvajanjem vode in blata, saj je hodil na blato enkrat na tri do štiri dni, sedaj, ob pitju sokov pa je šel celo po dvakrat dnevno in tudi z uriniranjem ni imel  več nobenih težav več. Noge, ki so bile prej obupno debele  in temno modre, so mu pričele plahneti.

 Nadaljevala sva s tem čudodelnim naravnim zdravljenjem. Rezultati so bili iz dneva v dan boljši. Po nekako mesecu dni je shujšal na devetdeset kilogramov. Kar ni se mi mogel zahvaliti za vse kar sem storil zanj. Po vrsti so mu pričenjali ukinjati zdravila, ki več niso bila potrebna. Analiza krvi je pokazala občutno izboljšanje stanja. Hudi kašelj, ki ga je mučil po cele noči, je skoraj prenehal. Skoraj s solzami v očeh mi je pokazal, kako se lahko spet sam dvigne iz postelje in si popravi rjuhe pod hrbtom, kako si lahko pogleda stopala nog, kar menda ni mogel zadnjih petindvajset let.  Dejal mi je naj mu pogledam lase, ki mu ponovno temnijo, čeprav so bili že skoraj beli. 

Poslikal sem ga z digitalnim fotoaparatom in po internetu poslal slike njegovim sorodnikom. Z navdušenjem so mi odgovorili, da kaj takega skoraj ni za verjeti. Od na smrt bolnega, veliko predebelega starčka, se je spremenil v živahnega, šarmantnega gospoda poznih let. Tudi vsi ko so ga hodili obiskovati, se niso mogli načuditi njegovemu pomlajenemu videzu. Postal je tako živahen, da sploh ne potrebuje več pomoči negovalk, celo več, on pomaga drugim sostanovalcem doma, ki se ne morejo sami premikati. Seveda pa se mu je precej znižal krvi pritisk - sistolični  se sedaj suče okoli 100 do 105 mm Hgg. Včasih se mu zato rahlo vrti v glavi, vendar se tudi to izboljšuje. Socialna delavka mi je povedala, da so mu znižali oskrbnino v domu na minimalno, saj ne potrebuje več dodatne oskrbe.

Ko sem ga po mesecu in pol  na mojo željo spet spremljal k zdravnici v domu in ji povedal, da sem ga pozdravil s zelenimi svežimi sokovi, me je nezaupljivo pogledala in spet ponovila, da medicinsko »slonovske noge«  niso ozdravljive, sicer pa, da je metoda zdravljenja s sokovi baje itak poznana in da ni važno kako in s čim, samo, da je ozdravel.

Prvega julija 2009  je bil na pregledu v bolnišnici. Zdravnik internist  in medicinske sestre, ki so ga negovale v bolnici se niso mogli načuditi njegovemu zdravemu videzu. Zdravnik mu je povedal, da ni več sledu o vodi v pljučih in , da je tudi vse ostalo zelo v redu. Očim mu je ponosno povedal, da sem ga zdravil s svežimi  surovimi sokovi iz raznih »trav« kot on temu pravi. Zdravnik mu je dejal, da je tako tudi prav.

Sedaj po več kot treh letih se stanje ni bistveno spremenilo, seveda vsak dan spije najmanj po pol litra zelenega kašastega soka, ki mu nekako pomaga vzdrževati stanje. Verjetno bi popolnoma ozdravel ob prehodu na presno rastlinsko prehrano, vendar kaj takega ne moremo pričakovati od domske oskrbe s hrano, ki je po večini ravno taka, ki je za zdravje neustrezna, celo škodljiva.

Očim pa je po svoji stari dobri maniri vedno pripravljen pomagati drugim in tako večinoma on osebno prostovoljno prevaža z dvigalom velike kovinske omare s hrano na dva nadstropja do jedilnic, kjer tudi pripravi pribor za stanovalce doma. Ko je lepo vreme, se tudi vozi  s kolesom  in velikokrat pride po  zelene  kašaste sokove k meni na dom v tri kilometre oddaljene Ravne na Koroškem.  Sestre v domu mu malo za šalo, malo zares govorijo, da bo dočakal  »stotico«, kar bi mu tudi jaz privoščil. Vendar je to odvisno od premnogih faktorjev, na katere pa midva z njim nimava vpliva.

Danes tudi objavljam slike večine rastlin, ki sem jih uporabil pri izdelavi zelenjavnih sokov.

Rajko STROPNIK



Moj očim Toni, pred leti, ko je tehtal okoli 130 kilogramov

                       


 

 

 

Toni po tridesetdnevni kuri z zelenimi sokovi

 


                                                                     

 

 

 



Toni kaže kako so mu pričeli ponovno temneti lasje

Ozkolistni trpotec

 

Navadni dežen



Travniška meta

Navadni jagodnjak

Rogovilček - vražja trava

Blitva in špinača

Bela metlika - loboda

Rman

Regačica

Mnogosemenska metlika

Srhodlakavi ščir

Poprasta dresen

Širokolistni tropotec

Regrat

Divje kamilice

Smrekovi vršički

Rukola

Peteršilj

Bazilika

Velika rdeča mrtva kopriva

Čemaž - divji česen

Velika kopriva

Solata Gentilina

Mesečna redkvica - listje